Evropska unija in Republika Indonezija septembra 2016 začenjata s pogajanji za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum z Indonezijo, ki naj bi poleg odprave večine carin obsegal tudi določbe s področja tehničnih ovir trgovini (standardov in certifikatov), pravil o poreklu, storitev in investicij, fitosanitarnih ukrepov, javnih naročil, intelektualne lastnine ipd., bo dodatno odprl indonezijski trg tudi slovenskim podjetjem. Da bi bile določbe sporazuma čim bolj relevantne za slovensko gospodarstvo, želijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo identificirati interese slovenskih podjetij, ki že poslujejo oziroma nameravajo poslovati z indonezijskim tržiščem, vključno z morebitnimi trgovinskimi ovirami, s katerimi se pri tem srečujejo, kar bo služilo kot podlaga za aktivno sodelovanje z Evropsko komisijo v procesu pogajanj. Vabimo, da nam posredujete povratno informacijo o svojih specifičnih interesih in še posebno o ovirah, s katerimi se pri poslovanju s to državo soočate (carine in necarinske ovire, omejitve pri opravljanju storitvenih dejavnosti ali pridobivanju javnih naročil itd.). Dobrodošle bodo tudi informacije o morebitnih defenzivnih interesih. Prosimo, da vse informacije posredujete na e-naslova: suzana.papez-skubic@gov.si in eutrade.mg@gov.si, do 7. 10. 2016.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na svoji spletni strani objavilo nov seznam harmoniziranih slovenskih standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami Pravilnika o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št. 39/2016 in 17/11-ZTZPUS-1). Navedeni seznam je istoveten seznamu harmoniziranih evropskih standardov, ki je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 293, dne 12. avgusta 2016 in nadomešča vse predhodne sezname.
Na demografsko skupino potrošnikov nad 50 let pri načrtovanju oglaševalskih in prodajnih aktivnosti mnogi pogosto pozabljajo, a pozor − rezultati raziskav kažejo, da ima ta generacija pomemben vpliv na različne sektorje, med drugim tudi na področje uporabe spleta in spletnega nakupovanja. Poimenujemo jih lahko tudi kot digitalne imigrante, ki so odraščali brez interneta, a so zaradi priročnosti sčasoma prevzeli spletno tehnologijo. Na portalu sMind so pred kratkim objavili članek o tem, na katere starostne skupine se morajo osredotočiti spletni trgovci. Podatki raziskave Shopper’s Mind 2015 so pokazali, da so potrošniki od 25 do 35 let glavna ciljna skupina, vendar pa je v skupini 45 do 84 let delež posameznikov, ki že imajo izkušnjo s spletnim nakupovanjem, presenetljivo visok glede na splošno prepričanje in znaša čez 70 %. Od teh jih vsaj en nakup mesečno opravi že slaba petina, enak odstotek jih nakupuje redno, občasno več kot tretjina.
Se pri vsakodnevnem delu kdaj vprašate, koliko je vredna nova stranka? Si pred pripravo dogodka, sejemskega nastopa ali promocijske aktivnosti postavite cilj, koliko novih strank boste nagovorili ali pridobili? Pri delu s strankami redno opažamo, da je vrednost stranke popolnoma pozabljena in da se projekti načrtujejo kar brez tega. Ker seveda nismo naivni, v na pamet izvedene projekte ne investiramo veliko, zato pa izvajamo aktivnosti, ki niso dovolj dobre, ne dosežejo ciljev in samo podkrepijo naše prepričanje, da smo za njih porabili preveč.