Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Luka Mesec) je v obravnavo Državnemu zboru RS vložila predlog Zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač (EPA0014/X). Predlog spremembe so obravnavali člani Združenja malih trgovcev Slovenije, ki deluje v okviru GZS-Podjetniško trgovske zbornice.
V zvezi s predlagano ureditvijo Združenje malih trgovcev Slovenije ponovno izpostavlja, da je predlagani Zakon o uvedbi kavcijskega sistema škodljiv in nepotreben, saj ima Slovenija enega najboljših komunalnih sistemov v Evropi, ki že sedaj v celoti ureja in izpolnjuje vzpostavljene zahteve EU glede potrebnih količin ločeno zbrane embalaže. Predlog novega zakona je nedodelan, še posebej v delovanju finančnega dela sistema.
Predlagana ureditev breme ravnanja z odpadno embalažo (prevzem, preverjanje ustreznosti vrnjene embalaže, vodenje evidenc, skladiščenje, zagotavljanje higienskih standardov, predaja odpadne embalaže….) prenaša na trgovce, pri čemer jim za vsa ta opravila ne namenja nobenega plačila, čeprav mora biti vsako delo zaposlenih v trgovini plačano. Predlagana ureditev ne zagotavlja potrebne mere predvidljivosti in pravne varnosti za zavezance. Ocena učinkov predlaganega zakona je pomanjkljiva, saj predlagatelj v oceni učinkov ni zajel učinkov na dejanski delovni proces v trgovinah, kjer delo opravljajo ljudje. Predlagana ureditev ruši že urejeno področje zbiranja embalaže pijač. Predlagana zakonska ureditev še posebej malim trgovcem nalaga nesorazmerne obveznosti, brez utemeljenega razloga, saj cilje ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink v Sloveniji ne le dosegamo, temveč jih tudi presegamo. Ob tem posebej izpostavljamo, da mali podeželski trgovci niti nimajo prostorskih, finančnih in kadrovskih kapacitet za izvajanje predlaganih neživljenjskih ukrepov. Vsaka rešitev v okviru trgovine bo pomenila dokončen propad in zaprtje še preostalih malih trgovin, ki desetletja z vso skrbnostjo za okolje oskrbujejo prebivalce izven velikih mest. Apeliramo na odločevalce, da se pred sprejemom kakršnekoli rešitve presodi vse učinke, ki jih posamezna ureditev lahko prinese, in da se naloge in stroški ravnanja z odpadno embalažo rešujejo pri izvoru in se ne prelagajo na zadnje podjetje in njihove zaposlene, ki prihajajo v stik z embaliranim izdelkom, pred predajo končnemu uporabniku. V presoji učinkov niso ocenjene niti dodatne emisije, ki bi bile povzročene z uvajanjem dodatnih prevozov odpadkov, ki so sedaj odpeljani v zbirne centre v okviru ostalih komunalnih odpadkov.
Po podatkih, ki jih je Agencija RS za okolje za leto 2023 poročala Evropski komisiji je znašal delež ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač 80,2 % (7.277,75 ton (sortirna analiza okt-dec 23) / 9.076,58 ton (dano na trg, SUP poročanje, 2023[1])).
Po enaki metodologiji in podatkih za leto 2024 se je ta delež povečal celo na 90,7 % ločeno zbranih PET plastenk glede na podatke o danih količinah na trg (cilj EU za leto 2025 je 77 %, za leto 2029 pa 90 %)[2].
V Sloveniji že vrsto let zberemo in izločimo tudi več kot 90 % pločevink pijač (cilj EU za leto 2025 je 50 % in 60 % za leto 2030).
V Sloveniji je bilo leta 2022 recikliranih ca. 70 % vse na trg dane embalaže (poročila DROE), cilj EU je 65 % do leta 2025 in 70 % za leto 2030. Na trg je bilo dano 299.000 ton embalaže, od tega se je je recikliralo 209.000 ton. S tem se Slovenija uvršča med pet najboljših držav EU na tem področju. Leta 2022 je bilo na trg danih 57.000 ton plastične embalaže, reciklirane je bilo 29.500 ton, kar je cca. 52 % (cilj EU je 50 % do leta 2025 in 55 % do leta 2030). S tem je Slovenija trenutno četrta najboljša članica po doseganju zastavljenih ciljev v EU.
Povprečen delež reciklirane plastične embalaže (vključno s plastenkami) v EU je v letu 2021 znašal 35% pri državah, ki so imele kavcijski sistem in 37 % pri državah, ki ga niso imele (Eurostat). Med najslabše tri države s kavcijskim sistemom v letu 2021 so se umestile Danska, Švedska in Islandija s povprečjem 24,8 % reciklirane plastične embalaže (vključno s plastenkami pijač). Povprečen delež reciklirane plastične embalaže (vključno s plastenkami od pijači) v EU v letu 2021 je 33,5 % pri državah, ki bodo imele kavcijski sistem v letu 2025, in 41% pri državah, ki ga ne bodo imele. Ti podatki dokazljivo potrjujejo, da v Sloveniji ne potrebujemo kavcijskega sistema.
Glede na navedeno Združenje malih trgovcev Slovenije nasprotuje sprejemu Zakona o uvedbi kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke, ker je škodljiv in nepotreben, saj že sedaj dosegamo vse tozadevne zahteve EU.
Če bi bil zakon sprejet, bi največje posledice občutile prav male trgovine, ki nimajo prostih niti prostorskih, niti kadrovskih resursov. Dodatne obremenitve bi prispevale k njihovemu nerentabilnemu poslovanju. Že tako obremenjenim trgovkam se poskuša z zakonom naložiti še prevzem embalaže, ki bi jo morale čuvati pred poškodbami, do predaje v zbiralnike. V primeru poškodovanja zbrane embalaže bi breme kavcij ostalo trgovcem. Takšno zbiranje je sporno tudi s higienskega vidika. Še posebej male prodajalne nimajo prostorskih kapacitet, za hrambo tovrstne embalaže, ki ni čista, saj vsebuje ostanke pijač, cigaretne ogorke, plesni….. Mali trgovci za hrambo tovrstnih odpadkov nimajo prostorskih kapacitet niti v okviru poslovnih prostorov niti izven njih.
Odločno zagovarjamo, da se ločeno zbiranje pločevink in plastenk še naprej ureja in sproti uspešno dopolnjuje v okviru obstoječega komunalnega sistema, ki v Sloveniji odlično deluje in že sedaj izpolnjuje zahteve EU, ki so predvidene za leto 2029. Uvajanje dodatnih prevozov za posebej zbrane plastenke in pločevinke pijač ni utemeljeno na dejanskem stanju v državi in bi prispevalo k povzročanju dodatnih emisij zaradi uvajanja dodatnih prevozov za le dve vrsti odpadne embalaže. Kakršnekoli spremembe nosilcev urejanja omenjene problematike bi morale temeljiti na celovitih študijah, ki bi upoštevale vse vidike vključenih v zagotavljanje zbiranja in predelave embalaže pijač. Predlagana zakonska ureditev ni osnovana na takšni študiji in bi njeno sprejetje povzročilo rušenje dokazljivo učinkovitega sistema, ki že deluje. To pa je po mnenju malih trgovcev tudi z vidika zakonodajalca nesmiselno, nepotrebno, ekonomsko neupravičeno in škodljivo.
Pristojni odbor Državnega zbora in poslanske skupine smo pozvali, da posredovane pripombe vsebinsko proučijo in zavrnejo sprejem predlaganega Zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač.