Člani izvršilnega odbora Združenja malih trgovcev Slovenije (v nadaljevanju ZMTS) so v sodelovanju z oddelkom za mednarodno poslovanje (CEMP) in SPOT točko (pod okriljem Javne Agencije SPIRIT) organizirali sedaj že tradicionalno delegacijo Balkan - tokrat v BiH. Srečali so se z ekonomskim svetovalcem v Sarajevu in obiskali Mostarski sejem, kjer so bila dogovorjena B2B srečanja med predstavniki posameznih podjetij. Delegacija pa je vedno tudi način, da se predstavniki podjetij bolje spoznajo in so posli lahko uspešnejši.

Tržni inšpektorat Slovenije (TIRS) opozarja na pozitivne izkušnje domačih potrošnikov v trgovinah. V želji po komuniciranju v tujih jezikih, mnogi trgovci ponujajo pozitivne izkušnje tujcem z najemom osebja, ki govori tuje jezike, medtem ko včasih pozabijo na domačega gosta. S strani TIRS smo prejeli obvestilo, da skladno z navedenim predlagajo, da vas pozovemo k doslednemu spoštovanju navedenih predpisov pri poslovanju s slovenskimi potrošniki ter jim s tem še naprej, tako kot tudi tujim kupcem, omogočite pozitivno izkušnjo.

Tržni inšpektorat RS je v zadnjem času prejel več prijav v zvezi z uporabo slovenskega jezika v trgovinah in sicer naj bi vse več podjetij omogočalo poslovanje s potrošniki v tujem jeziku (v trgovini se nahajajo tuje govoreči prodajalci), pri čemer pa ni vedno zagotovljen tudi prodajalec ki govori slovenski jezik. V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov ter Zakonom o javni rabi slovenščine, je Tržni inšpektorat RS eden izmed organov, ki izvaja nadzor nad uporabo slovenščine pri poslovanju podjetij s potrošniki. V 1. odstavku 14. člena Zakona o javni rabi slovenščine je določeno, da vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, pa se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik. Podobno določa Zakon o varstvu potrošnikov v 1. odstavku 2. člena, ko določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Tržni inšpektorat RS opaža, da so podjetja pri poslovanju s kupci kot konkurenčno prednost prepoznala zaposlovanje tuje govorečih prodajalcev, ki poleg slovensko govorečih, tujim potrošnikom zagotavljajo dodatno pozitivno izkušnjo. Pri tem je za Tržni inšpektorat RS bistvenega pomena, da ima slovenski potrošnik, ki vstopi v trgovino in ga morebiti sprva nagovori prodajalec v tujem jeziku, vedno možnost da stopi v stik s prodajalcem, ki mu bo vse potrebne informacije podal v slovenščini. Slovenski potrošnik namreč ne sme biti v slabšem položaju kot tuj potrošnik, upoštevajoč, da gre za poslovanje na ozemlju Republike Slovenije, kjer slovenski

Prihodek v celotni trgovini se je v 2018 okrepil za 8,2 %. Najvišjo rast je v 2018 beležila trgovina z motornimi vozili in popravili (11,7 %). Proizvodne aktivnosti panog povezanih s trgovino na debelo (predelovalne dejavnosti, promet, gradbeništvo) in trgovanja z nekaterimi primarnimi proizvodi (zemeljski plin, električna energija so zviševale rast prihodka v trgovini na debelo za 9,6 %. Prodaja na drobno brez motornih goriv v Sloveniji je beležila rahlo rast prihodkov (0,5 %). Z upoštevanjem motornih goriv je trgovina na drobno porasla za 4,6 %, saj je prodaja v trgovini z gorivi višja za 13,7 % (medletno decembra za 36 %). Prihodek v trgovini z živili se je v 2018 v Sloveniji skrčil za 4,4 %, medtem ko se je v trgovini z neživili okrepil za 5,2 %. Trošenje gospodinjstev (predvsem v segmentu trajnih dobrin) je vplivalo na rast prihodka v trgovini z neživili. Višja zaposlenost in višje plače so omogočile večje nakupe trajnih dobrih, ki so jih v času po krizi odlašali. Najbolj se je okrepil prihodek v trgovini po pošti in internetu (za 37 %), v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z neživili (+8,3 %), pohištvom in gospodinjskimi aparati (za 6,6 %) in v trgovini s farmacevtskimi in medicinskimi izdelki (za 6,4 %). Prodaja v trgovini s tekstilom, oblačili in obutvijo se je znižala za 3,5 %, v trgovini z računalniškim in telekomunikacijskimi napravami, športno opremo pa za 0,8 %. Na zadnje je imel velik vpliv tudi večanje nakupov prodaje tovrstnih izdelkov preko spleta na tujih portalih, ki v slovenski statistiki niso upoštevani. Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno se je od marca dalje močneje poslabšal, proti koncu leta po zopet izboljšal. Tako je bil decembra kazalnik zaupanja nižji za 8 odstotnih točk kot pred letom dni. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno se letos giblje okoli ravni v lanskem letu - februarja je za 1 odstotno točko nižja kot lani februarja, ki pa je kar za 4 odstotnih točk višji od dolgoletnega povprečja, saj je višja zasebna potrošnja, predvsem trajnih dobrin. Sicer pa je bil februarja kazalnik zaupanja nižji kar za 10 odstotnih točk nižja kot v predhodnem mesecu (predvsem zaradi nižje vrednosti kazalnika prodaja). Podrobneje v prilogi.

Ob 40 letnici delovanja GZS Podjetniško trgovske zbornice, v letu 2019 ponujamo članom PTZ brezplačne interaktivne delavnice - Podjetniške klepete z različnimi vsebinami. Prva delavnica iz niza treh ABC TRENDI V PODJETNIŠTVU v letu 2019, bo 21. marca 2019 ob 13 ih in njen naslov je: Ali obvladujem svoje podjetje? Delavnica ponuja pomoč pri rešitvah različnih izzivov, ki jih ima vsako podjetje, ko se sreča s številnimi zakonskimi obveznostmi do države.

Tobačne in povezane izdelke, glede na določila 32. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), lahko prodaja, kdor ima dovoljenje za prodajo teh izdelkov. Dovoljenje je potrebno pridobiti za posamezen poslovni prostor, kjer se opravlja prodaja tobačnih in povezanih izdelkov, pridobiti pa si ga mora nosilec dejavnosti trgovine oziroma gostinstva (tisti, ki izdaja račune). Vlogo za pridobitev dovoljenja se vloži elektronsko preko portala e-VEM (SPOT) – evem.gov.si. Dovoljenje pa izda Ministrstvo za zdravje. Ponudnike tobačnih izdelkov opozarjamo, da si pridobite dovoljenje za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov, v kolikor tega še niste storili, saj so kazni za prodajo teh izdelkov brez dovoljenja zelo visoke.

Do 31. 3. 2019 morajo embalerji in pridobitelji embaliranega blaga ter proizvajalci in pridobitelji t. i. servisne embalaže, ki jo dajejo v promet v Republiki Sloveniji, poročati o količinah embalaže dane v promet za leto 2018. Distributerji zelo lahkih nosilnih plastičnih vrečk pa morajo poročati o številu teh vrečk, ki so jih prodali kot nosilne vrečke za pakirane izdelke, ne pa za nepakirana živila, za kar so prvotno namenjene. Sprememba Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je pričela veljati 8. 7. 2017 (Uradni list RS 35/17), je uvedla obveznost vpisa v evidenco za podjetja, ki dajejo embalažo v promet in niso plačniki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (vsi, ki dajejo v promet do 15.000 kg embalaže letno).

S 1.1.2019 vstopajo v veljavo nove obveznosti zavezancev, ki dajejo na trg manj kot 15.000 kg embalaže letno. Poleg vpisa v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet, so morali ti zavezanci že za leto 2018 voditi evidence o dajanju embalaže v promet. Do najpozneje 31. marca 2019 morajo o tem tudi poročati ministrstvu v pisni ali elektronski obliki. Nove zahteve in omejitve morajo s 1.1.2019 upoštevati tudi distributerji, ki potrošnikom ponujajo plastične nosilne vrečke na prodajnem mestu blaga ali izdelkov. Ti morajo zagotoviti, da plastične nosilne vrečke na prodajnem mestu blaga ali izdelkov potrošnikom niso več na voljo brezplačno. Distributer mora prodajno mesto ali mesto ponudbe plastičnih nosilnih vrečk opremiti s cenami vrečk v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov. Distributer na prodajnem mestu lahko brezplačno zamenja odpadno plastično nosilno vrečko, če je slednjo, potrošnik kupil točno pri tem distributerju, za enako novo plastično vrečko. O tem mora potrošnike obveščati s pisnim obvestilom na prodajnem mestu. Distributer mora tako zbrano odpadno embalažo, ne glede na njeno količino, oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo. Distributer lahko še vedno ponuja potrošnikom brezplačno, zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za embaliranje živil, ki niso pred pakirana, kot so zlasti sadje, zelenjava, ribe, meso in mesni izdelki, mlečni izdelki, sveže pripravljeni sendviči in druga sveže pripravljena živila, ki niso pred pakirana. Distributer mora potrošnike o tem obveščati s pisnim obvestilom na vsakem mestu ponudbe takih živil, na katerem so potrošnikom na voljo tudi take zelo lahko plastične nosilne vrečke. Če distributerji prodajajo zelo lahke plastične nosilne vrečke za živila, ki so pred pakirana, ali za neživilske proizvode, mora o njihovem številu voditi evidence in tem tudi poročati ministrstvu. Dodatne informacije antonija.cerar@gzs.si ali 01/58 98 196 in janja.leban@gzs.si ali 01/58 98 193.

V Uradnem listu RS, št. 81, z dne 14. decembra je bil objavljen Sporazum o višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja IPF, k.o. za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk, uporablja pa se od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2024. Višine tarif, popuste ob večjem številu prodajaln, ter možnosti dogovorov s podjetjem IPF k.o., najdete na povezavi TUKAJ.

Člani GZS Podjetniško trgovske zbornice izkoristite priložnost in v času med 1. septembrom in 30. novembrom 2018 priporočajte drugim podjetjem včlanitev v GZS PTZ. Ob izpolnjenih pogojih, ki jih določajo Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri za prejem dobropisa pri članarini za leto 2019, se vam obeta upoštevanje popusta vaše članarine za leto 2019.