Prototip digitalnega stojala je jasno pokazal, da čas digitalne maloprodaje prihaja. V današnjem zapisu preberite, kako se bo razvil kanal POS-promocije in kako bo v nakupne odločitve pripeljal korenite spremembe. Več o dogodku SAP in digitalizaciji, si lahko preberete TUKAJ.
Objavljamo informacijo o objavi vprašalnika glede interesov podjetij, ki poslujejo z Mehiko (ali ostalih zainteresiranih), za namen pogajanj o modernizaciji sporazuma med EU in Mehiko. Vprašalnik je pripravila EK, ki vodi pogajanja, objavljen pa je na spletni strani: http://trade.ec.europa.eu/consultations/index.cfm?consul_id=216 .
Obveščamo vas, da je Evropska komisija pripravila vprašalnik namenjen identifikaciji interesov EU industrije. V povezavi z vsebinami, ki jih bo sporazum zajemal, se vprašalnik nanaša na področje trgovine z blagom, trgovine s storitvami in investicije, regulatorna vprašanja (transparentnost, intelektualna lastnina, konkurenca, javna naročila) in drugo. Vsa zainteresirana podjetja (ali združenja), ki že poslujejo z Indonezijo ali pa to načrtujejo, zato vljudno vabimo, da izpolnijo vprašalnik v delih, ki jih zadeva, in ga do 1. 12. 2016 posredujejo na e-naslov: trade-industry@ec.europa.eu. Hkrati vas ponovno vabimo, da relevantne informacije o interesih (bodisi v obliki omenjenega vprašalnika ali drugače) posredujete tudi na e-naslova suzana.papez-skubic@gov.si in gp.mgrt@gov.si, saj to omogoča, da lahko v pogajanjih, ki jih na stran EU vodi Evropska komisija,MGRT ustrezno zastopa slovenske interese.
EU in Mehika sta začeli pogajanja za modernizacijo obstoječega trgovinskega sporazuma, ki bo nadaljnje liberaliziral trgovinske tokove med pogodbenicama, ter vključeval tudi regulatorno sodelovanje, pravila ter sistem investicijske zaščite. V okviru teh pogajanj ima Slovenija možnost, da izrazi svoje potrebe, glede katerih področjih imajo željo po dodatnem odpiranju ter tudi na katerih področjih se ne želijo odpreti mehiški strani (zaradi eventuelne močne konkurence). Poleg tega se bo v okviru pogajanj reševalo tudi težave zaradi netarifnih ovir, zato je smiselno izpostaviti tudi težave s katerimi se slovenska podjetja soočajo na mehiškem trgu (to so lahko tudi težave zaradi obstoječe tehnične zakonodaje, problemi zaradi nepriznavanja določenih certifikatov ali karkoli podobnega). Prosimo vas, da morebitne želje, pripombe ali zadržke glede predvidenega sporazuma z Mehiko sporočite najkasneje do 7. 11. 2016, da jih bomo še pravočasno posredovali na EK, ki bo vodila pogajanja. Pripombe pošljite na naslov: polona.mezan@gzs.si.
V Lidlu Slovenija v želijo pomagati tistim podjetnikom, ki so na svojo poslovno pot šele stopili in butičnim slovenskim proizvajalcem. Zato so zasnovali projekt z imenom Lidlova Lojtr’ca domačih, s katerim nagovarjajo vse manjše, butične slovenske proizvajalce, ki si želijo svoj posel razširiti in svoje izdelke postaviti na prodajne police Lidla Slovenije. Gre za razpis, povabilo k sodelovanju, ki poteka od 10. oktobra do 11. novembra 2016 in v katerem iščejo najboljše slovenske butične specialitete. Izbrane bodo predstavili ekskluzivno, v vseh svojih trgovinah v začetku naslednjega leta.
Kako sploh začeti z registracijo blagovne znamke? Postopek registracije blagovne znamke se začne s preverbo zasedenosti blagovne znamke in registrabilnosti. Pri tem se preverja, če enaka ali podobna registrirana blagovna znamka že obstaja, prav tako, če je znak oziroma logotip sploh možno registrirati kot znamko. Nato se izdela zahteva za registracijo. »Po vložitvi formalno popolne zahteve, Urad za intelektualno lastnino, v primeru evropske in mednarodne pa Evropski in Svetovni urad za intelektualno lastnino, objavi prijavo znamke. Takrat začne teči trimesečni rok za ugovor, v katerem lahko tretje osebe ugovarjajo registraciji znamke, če menijo, da je prijavljena znamka enaka ali preveč podobna njihovi.« Koliko stane registracija v Sloveniji ….
V skladu s 1. točko prvega odstavka 83. člena novega Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16; nadaljevanju ZTro-1) je bila opredelitev cigar in cigarilosov glede na prejšnji Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10, 48/12, 109/12 in 32/14; v nadaljevanju ZTro) dopolnjena. Na podlagi navedenega se tobačni izdelki, ki imajo poleg zunanjega ovoja iz naravnega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno s filtrom, še dodatno plast, ki delno ovija zunanji ovoj, ne uvrščajo več med cigare in cigarilose, kot je to veljalo v skladu z ZTro, temveč med cigarete. V skladu s 117. členom ZTro-1 je začel navedeni zakon veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 16. julija 2016. Glede na drugi odstavek 114. člena ZTro-1, se ne glede na 83. člen ZTro-1, za opredelitev cigar in cigarilosov največ tri mesece po uveljavitvi ZTro-1 uporablja 49. člen ZTro-1. Na podlagi navedenega se torej od vključno 17. 10. 2016 dalje za opredelitev izdelkov iz 83. člena ZTro-1 ne uporablja več 49. člen ZTro. Glede na drugi odstavek 114. člena ZTro-1 za te izdelke, ki so na zalogi izven trošarinskega skladišča, nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z devetim odstavkom 8. člena ZTro-1, dan po poteku trimesečnega obdobja po uveljavitvi ZTro-1. To pomeni, da je potrebno za navedene izdelke, ki se nahajajo izven trošarinskih skladišč, opraviti popis zalog na dan pred nastankom obveznosti za obračun v skladu z devetim odstavkom 8. člena ZTro-1, to je 16. oktobra 2016. Zapisnik o zalogah navedenih izdelkov se predloži pristojnemu davčnemu uradu na obrazcu, ki je priloga tega dopisa do 31. oktobra 2016.
Evropska unija in Republika Indonezija septembra 2016 začenjata s pogajanji za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum z Indonezijo, ki naj bi poleg odprave večine carin obsegal tudi določbe s področja tehničnih ovir trgovini (standardov in certifikatov), pravil o poreklu, storitev in investicij, fitosanitarnih ukrepov, javnih naročil, intelektualne lastnine ipd., bo dodatno odprl indonezijski trg tudi slovenskim podjetjem. Da bi bile določbe sporazuma čim bolj relevantne za slovensko gospodarstvo, želijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo identificirati interese slovenskih podjetij, ki že poslujejo oziroma nameravajo poslovati z indonezijskim tržiščem, vključno z morebitnimi trgovinskimi ovirami, s katerimi se pri tem srečujejo, kar bo služilo kot podlaga za aktivno sodelovanje z Evropsko komisijo v procesu pogajanj. Vabimo, da nam posredujete povratno informacijo o svojih specifičnih interesih in še posebno o ovirah, s katerimi se pri poslovanju s to državo soočate (carine in necarinske ovire, omejitve pri opravljanju storitvenih dejavnosti ali pridobivanju javnih naročil itd.). Dobrodošle bodo tudi informacije o morebitnih defenzivnih interesih. Prosimo, da vse informacije posredujete na e-naslova: suzana.papez-skubic@gov.si in eutrade.mg@gov.si, do 7. 10. 2016.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na svoji spletni strani objavilo nov seznam harmoniziranih slovenskih standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami Pravilnika o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št. 39/2016 in 17/11-ZTZPUS-1). Navedeni seznam je istoveten seznamu harmoniziranih evropskih standardov, ki je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 293, dne 12. avgusta 2016 in nadomešča vse predhodne sezname.
Na demografsko skupino potrošnikov nad 50 let pri načrtovanju oglaševalskih in prodajnih aktivnosti mnogi pogosto pozabljajo, a pozor − rezultati raziskav kažejo, da ima ta generacija pomemben vpliv na različne sektorje, med drugim tudi na področje uporabe spleta in spletnega nakupovanja. Poimenujemo jih lahko tudi kot digitalne imigrante, ki so odraščali brez interneta, a so zaradi priročnosti sčasoma prevzeli spletno tehnologijo. Na portalu sMind so pred kratkim objavili članek o tem, na katere starostne skupine se morajo osredotočiti spletni trgovci. Podatki raziskave Shopper’s Mind 2015 so pokazali, da so potrošniki od 25 do 35 let glavna ciljna skupina, vendar pa je v skupini 45 do 84 let delež posameznikov, ki že imajo izkušnjo s spletnim nakupovanjem, presenetljivo visok glede na splošno prepričanje in znaša čez 70 %. Od teh jih vsaj en nakup mesečno opravi že slaba petina, enak odstotek jih nakupuje redno, občasno več kot tretjina.