Član IO ZMTS, g. Niko Erjavec je za revijo INSTORE predstavil tudi Združenje malih trgovcev. Povedal je, kako si mali trgovci med seboj pomagajo, saj jih na ta način deluje že 50. Poudaril je njihovo medsebojno povezanost, ki so jo pridobili med seboj z rednimi sestanki in poslovnimi delegacijami. Ena izmed teh delegacij je bila maja 2016 in sicer v Makedonijo.

Oblike pospeševanja prodaje : akcije ,popusti, znižanja, razprodaje itd. Z razvojem novih prodajnih poti, prodajnih formatov, marketinških pristopov, liberalizacije zakonodajnih okvirov za poslovanje v trgovinski dejavnosti, so sezonske razprodaje tekstilnih izdelkov in obutve izgubile na pomenu tako za potrošnike kot tudi za trgovce. Slednji pri pospeševanju prodaje iščejo ves čas nove inovativne oblike poslovanja s katerimi izboljšujejo svoj konkurenčni položaj. Prav zato so se pred kratkim trgovci združeni v GZS Podjetniško trgovski zbornici odločili, da ukinejo Pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve, iz leta 2008, ki so vrsto let predstavljala pozitiven minimalni standard enotnega obnašanja trgovskih subjektov v času razprodaj. Z ukinitvijo pravil, ki so praktično določala le skupen začetek sezonskih razprodaj in maksimalno število dni trajanja sezonskih razprodaj, se obveznosti trgovcev glede označevanja oz informiranja potrošnikov, ne bodo prav nič spremenila. V primeru, da se bodo odločali za razprodaje, akcije, popuste, znižanja itd. bodo morali tako kot do sedaj upoštevati Zakon o varstvu potrošnikov (Ur.l. RS št. 98/04-UPB2,126/07,86/09, 78/11, 38/14,19/15). V nadaljevanju povzemamo nekatere ključne obveznosti trgovcev pri različnih oblikah t.i pospeševanja prodaje: • trgovec z objavo akcij, popustov, razprodaj itd ne sme zavajati potrošnikov in mora pri oglaševanju navesti informacije, ki bodo potrošnikom jasni, razumljivi in nedvoumni (katero blago je znižano, za katero blago popusti ne veljajo, odstotek znižanja ipd.), • zniža cene le tistemu blagu, ki je bil v prodaji na voljo potrošnikom že po višjih cenah,ne izvaja navideznega znižanja, t.j., da cene najprej zviša in jih nato takoj zniža ter objavi znižanje, • odstotka popusta ni potrebno označiti na vsakem izdelku posebej, lahko je označen odstotek popusta za skupino izdelkov v enem od prodajnih programov, ki so znižani za ta odstotek, • znižanje, popust, razprodaja, akcija itd. lahko traja neomejeno dolgo; trgovec lahko popuste imenuje z različnimi komercialnimi nazivi. • blago, ki je predmet razprodaj, znižanj,popustov itd, mora biti brezhibno, razen če ni posebej označeno, da gre za blago z napako. V primeru, da se izkaže, da ima izdelek stvarno napako, ima potrošnik pravico uveljavljati reklamacijo. • V primeru, da je potrošnik kupil izdelek po znižani ceni , s katerim ni nič narobe, pa ga kljub temu ne želite imeti, trgovec takega izdelka ni dolžan sprejeti nazaj. Od poslovne prakse vsakega posameznega trgovca pa je odvisno, kako bo obravnaval tako zahtevo. Načini označevanja blaga, ki so predmet znižanja, popustov, razprodaj, akcij itd… Znižanja, popusti V kolikor se trgovec odloči,da bo znižal ceno izdelka ima na voljo: • možnost da z obvestili /izveski v trgovini kupca obvesti, da za določene izdelke veljajo popusti oz. znižanja, ki se obračunavajo na blagajni. Pri tem izveski vključujejo navedbe % popusta oz znižanja • možnost, da na etiketi izdelka, ceno prečrta in napiše novo znižano ceno. Če so različni izdelki znižani v različnih odstotkih, je smiselno da se z obvestili v trgovini nedvoumno opozori kupca na različne popuste oz. znižanja, če % znižanja že ni naveden ob novi veljavni ceni. Bistveno kar mora trgovec paziti pri označevanju v času znižanj, popustov, akcij itd, je da so stvari jasno, nedvoumno predstavljene kupcu, da ne pride zaradi neurejenih označb do zavajanja kupca. Razprodaje : V kolikor trgovec oglašuje razprodajo blaga potem mora upoštevati določilo 28. člena zakona o varstvu potrošnikov, ki določa, da mora trgovec razprodajo objaviti na krajevno običajen način. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati: - podatek o vrsti blaga, - odstotku znižanja in - času trajanja tovrstne prodaje Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino (1/4) vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Pri tem velja opozoriti,da trgovci pred uvedbo razprodaje ne smejo dvigniti cen izdelkov in jih nato takoj znižati, z namenom objave višjega odstotka znižanja, ki privablja kupce, saj gre v tem primeru za navidezna znižanja oziroma navidezno razprodajo. Naj ob tem še omenimo, da tako trgovce kot potrošnik morata znati ločiti med stvarno napako - napako na izdelku samem ter med vračilom ali zamenjavo blaga v primeru, ko izdelek potrošniku ni več všeč ali si je premislil. V primeru stvarne napake, se potrošnikom te njihove pravice ne smejo omejevati in veljajo tudi v času razprodaje. V drugem primeru, ko pa si je kupec premislil in želi vrniti izdelek, ki nima napake, pa je stvar poslovne odločitve posameznega trgovca oziroma njegovega dogovora s stranko ali ji bo ugodil ali ne.

Z razvojem novih prodajnih poti, prodajnih formatov, marketinških pristopov, liberalizacije zakonodajnih okvirov za poslovanje v trgovinski dejavnosti, so sezonske razprodaje tekstilnih izdelkov in obutve izgubile na pomenu tako za potrošnike kot tudi za trgovce. Slednje je privedlo do odločitve, da se ukinejo Pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve. Z ukinitvijo pravil, ki so praktično določala le skupen začetek sezonskih razprodaj in maksimalno število dni trajanja sezonskih razprodaj, se obveznosti trgovcev glede označevanja oz. informiranja potrošnikov, ne bodo prav nič spremenila. V primeru, da se bodo odločali za razprodaje, akcije, popuste, znižanja itd. bodo morali tako kot do sedaj upoštevati Zakon o varstvu potrošnikov.

Člani Združenja malih trgovcev Slovenije (ZMTS) so razstavljali na sejmu NARAVA ZDRAVJE v času od 24. do vključno 27. novembra. Pokazali so svojo povezanost in oskrbo z domačimi proizvodi, kupljenimi od domačih pridelovalcev. V imenu ZMTS, sta razstavljala podjetje FAMA d.o.o. in ABK d.o.o.

Prototip digitalnega stojala je jasno pokazal, da čas digitalne maloprodaje prihaja. V današnjem zapisu preberite, kako se bo razvil kanal POS-promocije in kako bo v nakupne odločitve pripeljal korenite spremembe. Več o dogodku SAP in digitalizaciji, si lahko preberete TUKAJ.

Objavljamo informacijo o objavi vprašalnika glede interesov podjetij, ki poslujejo z Mehiko (ali ostalih zainteresiranih), za namen pogajanj o modernizaciji sporazuma med EU in Mehiko. Vprašalnik je pripravila EK, ki vodi pogajanja, objavljen pa je na spletni strani: http://trade.ec.europa.eu/consultations/index.cfm?consul_id=216 .

Obveščamo vas, da je Evropska komisija pripravila vprašalnik namenjen identifikaciji interesov EU industrije. V povezavi z vsebinami, ki jih bo sporazum zajemal, se vprašalnik nanaša na področje trgovine z blagom, trgovine s storitvami in investicije, regulatorna vprašanja (transparentnost, intelektualna lastnina, konkurenca, javna naročila) in drugo. Vsa zainteresirana podjetja (ali združenja), ki že poslujejo z Indonezijo ali pa to načrtujejo, zato vljudno vabimo, da izpolnijo vprašalnik v delih, ki jih zadeva, in ga do 1. 12. 2016 posredujejo na e-naslov: trade-industry@ec.europa.eu. Hkrati vas ponovno vabimo, da relevantne informacije o interesih (bodisi v obliki omenjenega vprašalnika ali drugače) posredujete tudi na e-naslova suzana.papez-skubic@gov.si in gp.mgrt@gov.si, saj to omogoča, da lahko v pogajanjih, ki jih na stran EU vodi Evropska komisija,MGRT ustrezno zastopa slovenske interese.

EU in Mehika sta začeli pogajanja za modernizacijo obstoječega trgovinskega sporazuma, ki bo nadaljnje liberaliziral trgovinske tokove med pogodbenicama, ter vključeval tudi regulatorno sodelovanje, pravila ter sistem investicijske zaščite. V okviru teh pogajanj ima Slovenija možnost, da izrazi svoje potrebe, glede katerih področjih imajo željo po dodatnem odpiranju ter tudi na katerih področjih se ne želijo odpreti mehiški strani (zaradi eventuelne močne konkurence). Poleg tega se bo v okviru pogajanj reševalo tudi težave zaradi netarifnih ovir, zato je smiselno izpostaviti tudi težave s katerimi se slovenska podjetja soočajo na mehiškem trgu (to so lahko tudi težave zaradi obstoječe tehnične zakonodaje, problemi zaradi nepriznavanja določenih certifikatov ali karkoli podobnega). Prosimo vas, da morebitne želje, pripombe ali zadržke glede predvidenega sporazuma z Mehiko sporočite najkasneje do 7. 11. 2016, da jih bomo še pravočasno posredovali na EK, ki bo vodila pogajanja. Pripombe pošljite na naslov: polona.mezan@gzs.si.

V Lidlu Slovenija v želijo pomagati tistim podjetnikom, ki so na svojo poslovno pot šele stopili in butičnim slovenskim proizvajalcem. Zato so zasnovali projekt z imenom Lidlova Lojtr’ca domačih, s katerim nagovarjajo vse manjše, butične slovenske proizvajalce, ki si želijo svoj posel razširiti in svoje izdelke postaviti na prodajne police Lidla Slovenije. Gre za razpis, povabilo k sodelovanju, ki poteka od 10. oktobra do 11. novembra 2016 in v katerem iščejo najboljše slovenske butične specialitete. Izbrane bodo predstavili ekskluzivno, v vseh svojih trgovinah v začetku naslednjega leta.

Kako sploh začeti z registracijo blagovne znamke? Postopek registracije blagovne znamke se začne s preverbo zasedenosti blagovne znamke in registrabilnosti. Pri tem se preverja, če enaka ali podobna registrirana blagovna znamka že obstaja, prav tako, če je znak oziroma logotip sploh možno registrirati kot znamko. Nato se izdela zahteva za registracijo. »Po vložitvi formalno popolne zahteve, Urad za intelektualno lastnino, v primeru evropske in mednarodne pa Evropski in Svetovni urad za intelektualno lastnino, objavi prijavo znamke. Takrat začne teči trimesečni rok za ugovor, v katerem lahko tretje osebe ugovarjajo registraciji znamke, če menijo, da je prijavljena znamka enaka ali preveč podobna njihovi.« Koliko stane registracija v Sloveniji ….